Ptice v gozdu

PTICE V GOZDU


V gozdovih živijo tudi ptice. Različne ptice živijo v različnih gozdnih plasteh. Razlikujejo se po barvi, zgradbi, prehrani, lokacijah gnezd…
Nekatere ptice so žužkojede, nekatere semenojede, nekatere pa vsejede.

KAKO PTICE RAZLIKUJEMO OD DRUGIH ŽIVALI
Ptice so za razliko od drugih živali pokrite s perjem. Koščene dele čeljusti pokriva roževina. Vsaka vrsta ptičev ima svoj jezik. Prebavni sistem ptičev je zelo učinkovit, ker zadostuje vsem potrebam njihovega aktivnega načina življenja. Imajo zelo močne letalne mišice v perutih, ki jih med vsakodnevnim letanjem potrebujejo. Hodijo samo po zadnjih dveh nogah-prvi dve sta preobraženi v peruti.

ZGODOVINA
Razvoj ptičev in njihovih letalskih sposobnosti je trajal milijone let. Že oblika prvih ptičev je morala biti taka, da je omogočala let. Ker se je ohranilo zelo malo okamnin prvih ptičev nam manjkajo posamezne razvojne stopnje. Vemo le, da so bili prvi ptiči preprosti plazilci.



VRBJI KOVAČEK (Phylloscopus collybita)


-velik od 10,5-11, 5 cm
-ptica stalnica
-živi v gozdovi, goščave, žive -meje
-gnezdi na tleh
-je žuželke
-samica zvali 4-9 jajc
-aktiven podnevi
-mladiči so puhasti
-zarod aprila in maja


Vrbji kovaček je zgoraj olivno rjav, spodaj bledo bež. Obrv in očesna proga sta manj izrazita kot pri severnem kovačku. Ima zelo temne noge. Ko išče hrano med vejevjem in po tleh stalno trza s perutmi in repom. Aktiven je celo leto.


RUMENOGLAVI KRALJIČEK (Regulus rugulus)


-velik 8,5-9cm
-ptica stalnica
-živi v gozdovih
oblike
-je žuželke in pajke
-aktiven podnevi
-gnezdo je visoko na drevesih, skodeličaste
-samica zvali 7-10 jajc, drap
-mladiči so puhasti
-zarod aprila in maja

Rumenoglavi kraljiček je ime dobil po črno obrobljeni progi na njegovem temenu, po kateri se vrsta tudi prepozna. Ima olivno zelen hrbet in belo obrobljena črna krila. Rad se zadržuje v krošnjah iglavcev. Pozimi ga velikokrat najdemo v družbi drugih sinic in plezalčkov. Najdemo ga celo v pasu gorovja do 2000 m.
.



BRGLEZ (Sitta europea)



- velik 13,5-14 cm
- živi v gozdovih, parkih, živih mejah
-gnezdi v duplu, vhod zazida z blatom
- je semena, oreške, žuželke
- aktiven podnevi
- zleže od 6-9 belih, rdečkasto pikastih jajc
- ptica stalnica
-mladiči puhasti
-zarod april, maj


Brglez ima močen kljun; tak kot ga imajo žolne. Ima čokato postavo, veliko glavo in dolg rep. Spodnja stran je oranžna z belimi boki, zgornja sivo-modra. Večkrat ga opazimo, ko spretno pleza po duplih dreves, tudi z glavo navzdol. Gnezdi v starih bukovih gozdovih, ali v listnatih gozdovih, kjer je vsaj malo starih hrastov.


KOS (Turdus merula)

-velik 25cm
- ptica stalnica
- živi v gozdovih, vrtovih, parkih
-gnezdi v grmih ali drevju
-je žuželke, deževnike, polže, jeseni razne jagode
-aktiven podnevi
-zvali 4-5 jajc, olivna, drap
-mladiči so puhasti
-zarod marec, maj



Ima kratke peruti in dolg rep. Samec je črn, samica pa motno črna. Imajo temne noge in oranžen kljun. Je odličen pevec. Kosi, ki jih srečamo pozimi so zimski gostje s severa.



MALI DETEL (Dendrocopos minor)

-velik 14-16cm
-ptica stalnica
-živi v nižinskih gozdovih, logih, jelšah, parkih, sadovnjakih
-je žuželke, redko sadeže
-gnezdi v duplu, ki ga izteše sam
-aktiven podnevi
- 3-8 belih jajc
- mladiči so valjenci
-zarod april, maj


Je najmanjši med detli in žolnami. Ima kratek zašiljen kljun in je vrabčje velikosti. Živi na planjavi, kjer je nekaj skupin dreves. Gnezdo si izteše v odmrlih vejah hrasta.




MALA UHARICA (Asio otus)


-velika 31-37 cm
-živi na robih gozda, redkih -gozdovih , odprti pokrajini z drevesi in grmički
- klatež
-je male sesalce, ptice, včasih dvoživke, žuželke
-aktivna ponoči, redko podnevi
-zvali 1-6 belih jajc
- mladiči so dremavci
-zarod februar-junij
- gnezdi v gnezdilnih košarah, zapuščenih gnezdih ptic ujed, redko na tleh

Ima oranžne oči in pokončnimi ušesnimi čopki. Oglaša se s tihim »u«. Gnezda si ne splete sama. V Sloveniji je stalnica. Pozimi se združujejo v skupine in spijo na istem drevesu.


TAŠČICA (Erithacus rubecula)


-14cm velika
-živi v nižinah, gorah, poljih, parkih, gozdovih
-je žuželke in včasih jagode
-gnezdi na tleh, v jamicah ali v votlinicah drevesnih panjev
-aktivna podnevi
-ptica stalnica
- 5-7 rumenkastih jajc
- mladiči so goliči
-zarod konec aprila


Ima temen kljun, rdečkaste nožice, kratke in šibke rjave peruti. Zgoraj olivno
siva, spodaj sivkasta. Čelo, ogrlje in zgornji del oprsja so rumenkasto rdeči. Je ptica pevka.


STRŽEK (Troglodytes troglodytes)

- velik 9-10 cm
- živi v podrasti vlažnih gozdov, v parkih, ob potokih
- aktiven po dnevi
- gnezdi v kroglastem gnezdu v skalni razpoki ali med drevesnimi koreninami
- zvali 3-16, belkastih, rdeče pegastih jajc
- mladiči so gnezdomci valjenci
- zarod marec-maj
- je žuželke in pajke
- je klatež

Je čokate postave, s kratko privzdignjenim repom. Med našimi ptiči ima najkrajše peruti. Ima zelo močan glas. Gnezdo splete samec iz mahov, lista in lišajev in ga skrije med korenine, veje ali skale. Splete več gnezd. Samica si izbere eno gnezdo. Pogosto pa je, da ima samec istočasno v vsakem gnezdu zarod z drugo samico.

LIŠČEK (Carduelis carduelis)

-velikost 11,5-12,5 cm
-živi v vrtovih, gozdovih, poljih in živih mejah
- gnezdi v grmu ali na drevesu
-gnezdo je v skodeličarski obliki
-zvali 4-7, belo modra, črnikasto pisana
-mladiči so gnezdomci, puhaveci
- zarod april-maj
-hrani se s semeni
- ptica stalnica

Lišček je eden najbolj pisanih, majhnih evropskih ptičev. Odrasli ptiči imajo rdeče-belo-črni naglavni vzorec in široko rumeno perutno progo. Lišček gnezdi v pokrajini s predeli visokih dreves, divjih zelišč in samotnih sadnih dreves. Ustrezajo mu tudi vasi, pokopališča, vrtovi ter parki. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta. So dobri pevci.


DLESK (Coccothraustes Coccothraustes)


-velikost 16-17 cm
- bivališče: gozdovi, vrtovi, parki
-aktiven podnevi
-ima skodeličasto, iz vejic na drevesu
-število jajc: 5, bledo modra, črnkasto pegasta
- mladič je gnezdomec puhavec
-zarod april-maj
- je semena, koščice
- ptica stalnica

Za Dleska je najbolj značilna velika glava z močnim stožčastim kljunom. Samci so v svatovskem perju vpadljivo rjavordeče obarvani s temno rjavim hrbtom in belo progo na perutih. Samice so nekoliko skromneje obarvane. Dleski gnezdijo v listnatih in mešanih gozdovih. Najraje imajo območja porasla z gabrom, jesenom, bukvijo ali hrastom. Srečamo pa ga tudi v travniških gozdovih, parkih in v vrtovih z visokim drevjem.
-


ČIŽEK (Carduelis spinus)
-velikost 11,5-12,5 cm
- živi v gozdovih, živih mejah, vrtovi
-aktiven je podnevi
-gnezdo je skodeličasto, visoko na iglavcih
-število jajc: 3-5, bledo modra,+ rdečkasto pikasta+venezuelski čižek(rdeče barve)
-mladič je gnezdomec puhavec
-zarod april-maj
-je semena
-je ptica stalnica


Čižek je majhen predstavnik ščinkavcev. Samec je rumenozelen z vpadljivim črnorumenim vzorcem na perutih in repu ter s črnim temenom in podbradkom. Samice so skromno, bolj zelenosivo obarvane in na spodnji strani močno progaste.. Gnezdi v svetlih, starih iglastih gozdovih v sredogorju in Alpah. Zunaj gnezditvenega obdobja se čižki pogosto klatijo naokoli, pozno pozimi pa jih lahko v večjih jatah večkrat vidimo v vaseh in parkih. Pri nas je celoletna vrsta, vendar število niha.


KALIN (Pyrrhula pyrrhula)

-velik 14- 15 cm
- bivališče: vrtovi, gozdovi, žive meje
- aktiven podnevi
- gnezdo: podstavek iz vejic v grmovju
-zvali 4-5 jajc, ki so bledo modra, škrlatno pegasta
-mladiči so gnezdomec puhavec
- zarod april-maj
- je popke, semena
-ptica stalnica


Pri kalinu imata tako samec kot tudi samica, črno kapo, debel, kratek, črn kljun, belo trtico, črn rep in široko belo perutno progo. Razlikujeta se le po obarvanosti oprsja. Slednje je pri samcu živo rdeče, pri samici pa je rjavkasto sivo. Gnezditveni prostor kalina so s podrastjo bogati listnati in mešani gozdovi, pogosto tudi vrtovi, parki, pokopališča ter osamljena drevesa na polju.Pozimi ga pogosto opazimo kot obiskovalca krmilnice.
.


KRIVOKLJUN (Loxia curvirostra)
-velik 16-17 cm
-bivališče: gozdovi
-aktiven je podnevi
- gnezdo: skodeličasto, iz vejic visoko na iglavcih
-zvali 3-4, bledo modra, škrlatno pikasta
- mladič je gnezdomec puhavec
- zarod januar-april
- je semena iglavcev
-ptica stalnica


Za krivokljuna je najbolj značilen močan kljun, s prekrižanima konicama, s katerim si uspešno utre pot do storževih semen. Samci imajo pretežno opečnato rdeče perje, samice pa so rumenkasto zelene s svetlo zeleno trtico..