Morski sesalci

O DELFINIH
• Delfini živijo v vseh morjih sveta
• Poznamo 34 vrst
• Spadajo med zobate kite
• Telo je hidrodinamične oblike tako da lažje drsi skozi vodo
• Orientirajo in sporazumevajo se z zvočnimi signali
• V ustih imajo 50 – 120 ostrih zob s katerimi zgrabijo plen, kot so ribe in mehkužci
• Delfini hrane ne žvečijo, temveč jo pogoltnejo

Dihanje ni avtomatično
• Načrtovati mora vsak posamezni vdih
• Delfini nikoli ne spijo
• Spijo samo s polovico možganov
• Ko delfin spi, počiva samo ena polovica možganov, druga pa nadzoruje okolico, skrbi da žival plava in pazi na morebitne nevarnosti
• Vsake 4 ure polovici zamenjata VLOGI
• Ena hemisfera je vedno budna, tako da delfin celo življenje plava
•
Velika pliskavka (Tursiops truncatus)
• Je najbolj razširjena vrsta na svetu
• Velike pliskavke živijo v skoraj vseh svetovnih morjih, razen polarnih
• Najdemo jih lahko pri obalnem delu ali na odprtem morju. Različne vrste teh delfinov se razlikujejo po izgledu, prehrani, zaupanju do ljudi…
• Po navadi merijo od 2,5 do 3 m, ponekod pa dosežejo tudi 4 m
• Velike pliskavke tehtajo približno 150-350 kg, lahko pa dosežejo tudi 500 kg,
• Hrbet je navadno temno siv imajo svetlo-sive boke, ki preidejo v belo ali rožnato barvo trebuha
• Glava je robustna, kratek, vendar izrazit kljun pa ima na vrhu spodnje čeljusti bel madež. Kljun je okroglo zaobljen in je krajši od kljunov drugih vrst.
• Samci spolno dozorijo s 13 leti, samice z 10 leti
• Breje so 12 mesecev
• Živijo 40 let in več
Navadni delfin
• Navadni delfin živi v odprtih, pa tudi obalnih vodah vseh tropskih, subtropskih in zmerno toplih morij, pogost je tudi v Sredozemlju
• obstajata dve vrsti navadnega delfina in sicer kratkokljuni navadni delfin (Delphinus delphis) in dolgokljuni navadni delfin (Delphinus capensis )
• V Sredozemskem morju živi kratkokljuni navadni delfin
• Populacija delfina je tako padla,da je izginil iz nekaterih delov Sredozemskega morja OGROŽENOST
• Stari Grki so verjeli, da so delfini božji sli, ki imajo posebno moč, zato je bil zanje umor delfina isto kot umor človeka
• Na tisoče let kasneje ljudje ugotavljamo, da je žival ogrožena
• Vsako leto po svetu umre več kot 3000 delfinov, ki se ujamejo v ribiške mreže , na tisoče jih pobijejo za hrano in šport, ostale pa pobijejo ribiči, saj jim delfini jedo ribe
• Številni delfini se sezonsko selijo zaradi hrane
• Selitev poteka iz obalnih voda na odprta morja
• Delfini so nenasitne roparice, ki jedo vse vrste rib in v jatah rib naredijo pravi pokol
• Plenijo pod morsko gladino (sardele, glavonožce) ali pa v večjih globinah (svetleče sardele)
• Jedo tudi hrano, ki jo mečejo ljudi iz ladij
• Hrano iščejo z eholokacijo, (zvočnimi valovi), ki se odbijajo od vseh ovir na njihovi poti
•

RAZMNOŽEVANJE
• Delfini se parijo v globinah odprtega morja, kjer voda ni tako nemirna kot blizu obale
• Spolno aktivni so vse leto
• Veliko vrst se pari med 8 do 10 letom
• Samice so breje 10-12 mesecev pri nekaterih vrstah pa tudi 16 mesecev
• Samica skoti enega mladiča-zanj skrbi vse leto in ga doji 1.5 do 2 leti

• Vrste delfinov
• Navadni delfin
• Progasti delfin
• Okrogloglavi delfin
• Topozobi delfin
Mrke pliskavke
Kiti (Cetacea) spadajo v red sesalcev. Predstavniki so se prilagodili morske vode. Imajo ribjo obliko in so lahko vosati, gladki ali brazdati. Vosati kiti imajo v ustih vose; to so ščetine, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev- ti so tudi njihova hrana. Ostali imajo zobe. Zobate kite predstavlja kar 90% kitov. Veliko kitov ima v ustih brazde-s temi lahko razširijo grlo, kar pomaga pri hranjenju. Po navadi so kiti, ki nimajo vosov manjši od vosatih. Znanih je okoli 88 vrst kitov.

SINJI KIT( Balaenoptera musculus)
- Meri 30 metrov
- Tehta 160 ton
- Živi od 35-40 let
- Vosati kit

Sinji kit je največja žival na Zemlji. Prehranjuje se s krilom (del planktona) in na dan ga lahko poje kar 2 toni. Naseljuje polarna morja, le redko zaide v tropske oceane-po navadi, ko je čas parjenja. Ko se kiti parijo samci pojejo pesmi. Pod vodo zdrži tudi do ene ure.



KIT GRBAVEC (Megaptera novaeanngliae)
-meri 12-16 metrov
-Tehta 40 ton
-Živi od 45-50 let
-vosati kit

Kit grbavec se tudi prehranjuje s krilom in na dan poje do 1,5 ton hrane. Na leto lahko prepotuje kar 25.000 km. Tudi ti kiti se raje zadržujejo v mrzlejših vodah. Grbavci so znani tudi po svojih skokih, udarjanjem z repi in prsnimi plavutmi po gladini, obračanju pod vodo. Pod vodo zdrži do 20 minut.

KIT GLAVAČ (Physeter macrocephalus)
- Meri od 17-20 metrov (samice so manjše)
- Tehta 40-50 ton
- Spada med zobate kite
- Živi do 70 let

Kit glavač ima največje možgane od vseh živih bitij na Zemlji. Tehtajo kar 9kg. Glavači so karnivori in jedo ribe in lignje. Kiti pod vodo zdržijo do ene ure in se potopijo globje od kateregakoli drugega kita. Ti kiti lahko preživijo v toplih in mrzlih vodah.
GRENLANDSKI KIT (Balaena misticetus)
- Meri od 15-18 metrov (samice so večje)
- Tehta od 72-91 ton
- Spada med vosate kite
- Živi 40 let in več
Grenlandski kit se prehranjuje s planktonom in krilom. Sapo lahko drži eno uro, a jo po navadi drži le 4-15 minut. Plava v arktičnih oceanih in je ogrožena vrsta.
BELUGA (Delphinapterus leucas)
- Meri do 4.6 metrov
- Tehta 1500kg
- Spada med zobate kite
- Živi do 25-30 let

Beluge živijo v jatah. Ko so majhne so modro-rjave, ko zrastejo postanejo bele. Pod vodo zdržijo od 3-15 minut, prehranjujejo se pa z ribami in lignji. Beluge poseljujejo mrzlejša območja in se včasih selijo z grenlandskimi kiti. Naš svet je poln belug.