Čeprav je v tem času potreben en sam klik pa dobiš ogromno
informacij je še vedno veliko psov kupljeno neodgovorno. Pomembno je da se pred
nakupom pozanimamo: beremo knjige o psih, pridružimo se kateremu od pasjih
forumov, beremo članke, kontaktiramo različne vzreditelje… Tudi če o psih že
nekaj vemo je še vedno zelo priporočljivo da z mladičkom obiščemo pasjo šolo.
Nakup psa – da ali ne?
Najprej se moramo odločiti ali smo sploh primerni za
kateregakoli psa. Če se nam že tukaj porodijo dvomi je bolje da s psom za nekaj
časa počakamo, saj je to v dobro obeh (človeka in psa). Pes pomeni zelo veliko
odgovornost. Vsak dan mora iti na vsaj sva sprehoda (še bolje tri), potrebuje
hranjenje, učenje, igro, crkljanje… Dobro moramo premisliti če bomo hoteli vsak
dan, pa naj dežuje kakor hoče zgodaj zjutraj, še pred služno ali šolo vstati
vsaj pol ure prej da sprehodimo kosmatinca. Tudi vzgoja in ukvarjanje vzamejo veliko
časa, nekaj ur dnevno. Ampak vse ni le v ljubezni. Za psa je potreben tudi
denar. Tudi če se nam zdi kruto je boljše, da če zase nimamo ne kupimo še psa. Kajti
kvalitetna hrana stane veliko, veterinar ni poceni (že vsakoletno cepljenje,
kaj šele če pes zboli), tudi za pasjo šolo gre veliko denarja, če ljubljenček
ne bo šel z nami na dopust ga moramo dati v varstvo, kar pogosto ni zelo poceni…
Pred nakupom se ne prenaglimo, vzemimo si čas, dobro je da nekaj časa zjutraj
prej vstanemo in gremo na sprehod, čeprav nimamo psa da vidimo, če bomo to
zmogli.
Katera je primerna pasma?
Če smo do zdaj presodili, da smo primerni za psa lahko
pričnemo z izbiro pasme. Ljudje imamo zelo različen življenski slog. Nekateri se
držijo bolj noter, se ne gibajo veliko in imajo raje pse ki bodo večino časa
prespali; nekateri pa so veliko zunaj, se gibajo in imajo radi živahne
kosmatince. Sicer lahko vsak pes živi v stanovanju, ampak še vedno nam bo v
garsonieri veliko lažje s cavalirjem kot pa bernardincem. In če imamo majhno
stanovanje, imamo lahko sicer psa manjše rasti (pa ni nujno da je to le
maltežan ali čivava seveda), ampak je ta pes po duši še vedno velik. Za tiste
ljudi, ki živijo v mestnem stanovanju in niso zelo aktivni (seveda pa gredo s
psom na vsaj 2 sprehoda dnevno) so primerne pasme francoski in angleški buldog,
maltežan, čivava, bolonjec, lhasa apso in večina drugih psov iz 9. FCI skupine
(družni psi). Če pa živimo na podeželju, se veliko gibamo so primerne pasme
nemški ovčar, belgijski ovčarji, borderski ovčar, avstralski ovčar, aljaski
malamut, nemški ptičar, waimaranec, airedalski terier… ampak ni potrebno da ti
psi živijo zunaj – večini psov je ob primerni aktivnosti najljubše življenje v
stanovanju. Razmisliti moramo tudi, koliko izkušenj s psi imamo do sedaj: če
jih ni skoraj nič so primerne pasme koder, zlati prinašalec, labradorec,
gladkodlaki prinašalec, valižanski ovčar, večina drugih malih družnih psov…
ampak če smo začetniki, ampak se res učimo in smo pripravljeni s psom veliko
delati so primerne tudi ostale zahtevnejše pasme. Za tiste, ki že poznajo delo
s psi pa so primerni: borderski ovčar, bulterier, kavkaški ovčar, kraški ovčar,
ostale bull pasme, rotwailer, belgijski ovčarji… presoditi moramo tudi, koliko
časa smo pripravljeni nameniti negi. Dolgodlaki psi, kot je afganistanski hrt
potrebujejo veliko vsakodnevne nege, kratkodlaki, kot je bulterier pa je ne
potrebujejo toliko. Tudi na svoje finančno stanje moramo pomisliti ko izbiramo
pasmo. Manjši psi pojedo manj hrane, njihovi povodci in ovratnice so manjši in
posledično cenejši, cenejši je veterinar… odločiti se moramo, če bo pes
notranji ali zunanji, če so nam všeč bolj ali manj glasni psi… dejavnikov je še
veliko, jaz sem povedala le tiste res pomembne. Lahko pa posvojimo tudi
mešanca. Pri takih psih ne vemo točno kakšni bodo, ampak če psa ne nameravamo
imeti za posebno delo so super izbira. Dobimo jih že če stopimo na ulico, v
zavetišču, pri znancih ki jim je zbežal pes… moram pa poudariti da je pasemski
pes le tisti, ki ima rodovnik, vsi nerodovniški psi so mešanci. Za več o tem pa
glej ostale članke.
Kje vzeti psa?
Najprej bom povedala, kje vzamemo pasemskega (rodovniškega)
psa; dobimo ga pri vzreditelju, ki se ukvarja z določeno (ali večimi) pasmami. Ampak
če je vzreditelj slab, je veliko mažnost da bo naš pes bolan ali bo imel
neprimeren karakter. Dobri vzreditelji svoje pse testirajo za genetske bolezni,
ki so pogoste pri pasmi, pa čeprav ti niso obvezni. Če se pri psu pokaže napaka
ga izključijo iz vzreje. Tudi mladiče socializirajo (navadijo jih različnih
ljudi, živali, zvokov, predmetov, površin…). Ob posvojitvi psa pri njih se
podpiše posvojitvena pogodba, ki zavezuje vzreditelja in kupca. Prej kot nam
dobri vzreditelji prepustijo psa, nas temeljito izprašajo, šele ko so res
prepričani da bo psu dobro ga prodajo. Celo življenje psa, ko je ta pri novih
lastnikih ga spremljajo, pomagajo. Dobrim vzrediteljem oddaljenost ni ovira. Če
je potrebno gredo zaradi psov zelo daleč, da bi le dobili kvalitetno leglo ali
videli svoje mladiče pri novih lastnikih. Tudi če nas vzreditelj ne seznani s
pasmo in nam le vsiljuje mladiča se mu raje izognimo, saj tak vzreditelj ni
dober.
Mešanca pa ni tako zakomplicirano kupiti. Lahko stopimo na ulico, malo počakamo in
verjetno bo kmalu prešel mimo kak psiček. Seveda je ob taki posvojitvi potrebno
urediti še dokumentacijo in se prepričati da kuža nima lastnika. Lahko se malo
sprehodimo po vasi in skoraj sigurno bomo našli kakega psa ki nam ga bodo
lastniki pustili skoraj zastonj. Ampak vseeno se moramo prepričati da pes ni
agresiven. Lahko ga posvojimo tudi prek društva za pomoč živalim ali zavetišča.
Tam se ponavadi na pse zelo spoznajo in nam bodo poiskali psa, ki je primeren
za naš življenski slog. Taka posvojitev je priporočljiva če imamo otroke, malo
izkušenj… saj osebje zavetišča vseeno bolj pozna pse, bolj se ve kake lastnisti
ima zavetiščar kot pes z ulice. Katerega koli psa pa posvajamo, pri nakupu
moramo biti zelo previdni, saj so prvi meseci življenja psa ključni.
Kaj pa ko najdemo leglo?
Če najdete rodovniško leglo pasme katera vas zanima in o
kateri imate znanje je to super priložnost da v vaše življenje vstopi nov pes. Ampak
mogoče pa je to slab vzreditelj (gl. prejšnje poglavje), zato ga moramo še prej
kot gremo po mladička dobro preveriti. Vzreditelja lahko kličemo ali mu pišemo
e-pošto.
Priporočljivo je, da ga povprašamo kake zdravstvene teste
imajo starši, kakšen je karakter staršev, tudi ceno moramo izvedeti, pa kakšni
so pogoji za njihovega mladiča… če se nam pri vseh odgovorih vzreditelj zdi
dober se šele lahko dogovorimo za ogled legla. Če opazimo, da ima vzreditelj
pse v neprimernih razmeram se temu nakupu raje odpovejmo. Verjetno bomo če bo
vzreditelj presodil da smo primerni za njagovega mladička šli na nekaj obiskov,
podpisala se bo posvojitvena pogodba, ob prevzemu bomo dobili potni list in
rodovnik (tega lahko dobimo tudi pozneje, saj jih KZS izdeluje prepočasi). Prve
dni bodo verjetno težke, ampak ljubki mladički nas ne smejo premamiti in vzgoja
se mora začeti takoj ko mladič pride z nam.
Kakšno opremo potrebuje pes?
Prej kot pride pes v našo hišo moramo kupiti tudi nekaj
opreme. V začetku bomo potrebovali:
Kvalitetno suho hrano
Kvalitetno mokro hrano
Priboljške
Ležišče ali pasjo uto
Kletko
Povodec
Ovratnico
Igrače
Posodici
Pripomočke za šolanje (torbica za priboljške, kliker,
nagobčnik…)
Pripomočke za nego (krtača, glavnik, šampon, propomočki za
nego oči in ušes…)
Vrečke za pobiranje kakcev
To je le tisto najbolj potrebno, seveda pa lahko kupimo še
ogromno drugih izdelkov. Pri opremi pa moramo biti pazljivi da nima majhnih
delcev, ki bi jih pes lahko odgriznil, da je trpežna na pasje ugrize…
Kaj pa tik preden pride pes k nam?
Malo prej kot pride pes k nam moramo pripraviti stanovanje. Zaščitimo
kable, umaknimo vredne predmete, zaščitimo kar bi pes lahko žvečil… povejmo
sosedom da dobite psa, ki bo mogoče prvih nekaj dni cvilil. Urediti je potrebno
vso dokumentacijo glede lastništva, če je pes iz drugih držav še enkrat preverite
če ima vsa potrebna cepljenja za prid k nam. najbolje je da gremo po psa
zjutraj, da bo imel na voljo še dovolj časa za raziskovanje. Pes naj pred
vožnjo ne je preveč, da mu ne bo slabo.
Kako ravnati v prvih dneh?
Verjetno bo pes v začetku prestrašen, saj je bil prej
navajen čisto drugačnega življenja. Prvo noč je priporočljivo, da ga imate v
kletki zraven postelje. Vzemite si dobro
knjigo, saj bo noč verjetno dolga. Ponavadi mladički prvih nekaj dni cvilijo,
nato pa se postopoma umirijo.Tudi če se nam psiček smili ga ne jemljimo k sebi dokler
cvili. Prve dni bo pes verjetno imel še nekaj težav sobno čistočo.Ven ga
peljite po vsakem obroku, ko vstane, po igri, obilnejšem pitju… ko se podela
noter ga ignorirajte in počistite, če se pa zunaj pa pohvalite, nagradite in se
veselite da bo vedel kaj je prav. Psu že od začetka dopovedujte, da ste vi
vodja: naj si priboljške, igro in crkljanje zasluži, prvi pojdite skozi vrata,
ne dopustite naskakovanja… začnite tudi z učenjem preprostih trikov. Sprehodi naj
bodo kratki. Vedno ko se psiček oddalji se mu skrijte in on vas bo po vsej
verjetnosti poiskal. Takrat ga močno pohvalite! S tem ga naučite da je pozoren
na vas. Veliko poudarka dajte tudi na odpoklic. Že po nekaj dneh ga lahko
navadite tudi na kliker. Tudi pasjo šolo obiščita čim prej!
Avtor: Airedale10
Sre Jan 04, 2012 7:14 am