flatka in moje zverinice

Pisal se je december 2006, ko mi je mama končno dovolila imeti psa. Ker nisem želela psička za razstave ali kakšne kinološke športe mi je bilo vseeno kakšen bo-mešanček ali čistokrvni. Klicali smo v nekaj psarn pudljev, kjer pa ni bilo nič kvalitetnih legel, zato smo šli V Črnomelj obiskat leglo »čistokrvnih psov brez rodovnika« oz. psov neznanega porekla, katerih starši vizualno verjetno niso ustrezali standardu, prav tako ne zdravstveno. Ampak bili smo neodgovorni-psička smo kupili. ČOPI je doživel veliko lepega, kot je plavanje, tekanje po snegu, šolanje, proga za agility, vendar pa tudi nekaj slabega. Prestal je 4 zahtevne operacije, pri katerih bi skoraj umrl, prestal je napad psa in stiske, ko sta se moja mama in oče ločevala. Vseeno se to ne oprijema njegovega čudovitega, miroljubnega in zvestega karakterja, vendar vseeno obžalujem, da ni čistokrven. Pozna veliko trikov, hranimo pa ga s hrano Happy Dog in včasih Orijen.
Dedek je želel psa. Ker si ni želel nobene pasme, smo se odločili, da bomo rešili življenje. Zagledali smo se v mešanko z nemškim ovčarjem, ki je bila pripravljena na posvojitev v Gmajnicah, ampak ko smo zverino videli smo ugotovili, da je bila verjetno tik pred evtanalizacijo. SHARA je bila divja zverina, navajena nasilja, agresivna in napadalna, vendar se je v njej skrivala mirna duša, ki smo jo s časom privlekli na plano in se sedaj neprestano izraža. Je živahna in prijazna do otrok ter ostalih živali, vendar jo vseeno včasih zanese njen ovčarski nagon. Zna šteti zajce-z gobcem prime kunca in ga prenese na določen prostor. Alergična je, ko so ovce izven ograde, zato jih pogosto skuša zvleči v štalo. Pri tem nastane največ problemov, še posebej pri janjčkih, ki ostrih čekanov niso navajeni in se upirajo. Paziti moramo, da ne pride do nenamernih poškodb, sicer pa psička ne bi ranila niti muhice. Tudi ona ima narejeno pasjo šolo, zavetišče pa je pred letom ocenilo, da se ji pri nas krasno godi.
Želela sem si mačko. Naša sošolka je ravno imela leglo in od tam smo vzeli dve navihanki PEGGIE in MELODY. Male radovednice so en dan kar pobegnile in Mel nismo donili več nazaj, Peggie pa je našel nek pes. Lastnik nam jo je vrnil in od takrat se ne oddalji več od svoje udobne košarice. Iz njenega legla smo obdržali CALLO in DEENO, zdaj pa so vse lepo sterilizirane. JERRY je naš mačkon, ki smo ga dobili od sorodnikov in je mešan s pasmo Maine-Coon. Jerissimo je ogromen in požrešen, ampak vseeno pravi mali crtek.
SREČKO je moj papagaj in sicer angleški standard skobčevke. Pripisujem mu izredno inteligenco in iznajdljivost, poleg tega pa je nenavadno radoveden. Hitro se uči, najraje se pa dere ko vadim na inštrumente, pojem, ali pa se učim. Dobila sem ga kot »nagrado« za dosežek na tekmovanju od flavte.
MORSKI PRAŠIČKI IN SKAKAČ
Doma imamo tudi FREDDIE-JA, ZARIJA in LOLO. Lola in Fredko sta MP-ja, nezaupljiva do tujcev in požeruha, vendar vseeno prijazna in prilagodljiva. Loliko sem naučila, da zacvili na ukaz, vendar to počne zero redko, saj je čpo naravi zelo prestrašena. Skakač Zari je izjemen simatizer. Neustrašen mali miš, ki se spravi tudi na Sharoče je treba in pri tem nikoli ne pozabiti uporabiti svojih ostrih zobk. Rad me živcira s svojimi dirkami in vrtenjem kolesa.
SPEEDY in EMILY sta mali kunčici mešani s čistokrvnim holandcem in sta rezulatat mutacije-imata namreč dolgo dlako! Radi plezata po mojih rokah in naročlju, ščipata Sharo za nos in strašita čopija, da cvili. Nikoli ne uporabljata zobk, razen ko gre za hrano.
Imamo še ČEBELE, OVCE, KUNCE in KOKOŠI.

JAZ sem Hana in sem s Primorsko-Notranjske regije. Igram flavto, klavir in kitaro, ukvarjam pa se predvsem z živalmi in kinologijo. Kmalu bom imela 14 let. Moja največja želja je vzrejati gladkodlake prinašalce in imeti konja, letos pa grem tudi na tečaj Junior Handlinga.